Poglej temo - AFERA DEBEVEC (2025)

ZPS je pred novim letom, zaradi afere slovenski med, prek medijev pozvala ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana �idana, da na ve�jem vzorcu odredi ponovno preverjanje varnosti medu s ciljem varovanja zdravja potro�nikov.

Na ZPS prejemamo pozive zaskrbljenih potro�nikov, naj ZPS preveri varnost medu, saj potro�niki nekaj tednov po izbruhu afere nimajo jasnega odgovora, ali je med na trgu varen, saj vpletene in�titucije posredujejo povsem nasprotujo�e si informacije.

Na ZPS se ukvarjamo s primerjalnim testiranjem kakovosti izdelkov in storitev, teste pa financirajo �lani ZPS, nimamo pa ne virov niti pristojnosti, da bi preverjali varnost izdelkov na trgu. Za nadzor nad varnostjo izdelkov je odgovorna dr�ava in glede na to, da je bilo v postopkih nadzora ugotovljeno, da so bili trgu prepovedani preparati za zdravljenje �ebel, menimo, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dol�no �im prej izvesti novo vzor�enje na zadostno velikem vzorcu, da bi ugotovili, ali obstaja tveganje za zdravje ljudi.

Za�udeni smo nad odzivi na razkrito afero, ki najbolj izpostavlja tiste, ki so izvedli nadzor in predstavili ugotovitve le tega. �al afera z medom ni prvi primer, ko so izpostavljeni predvsem nadzorniki, s �imer se minimizira razse�nost in kompleksnost afere ter odgovornost vseh vpletenih. Naj spomnimo na afero kloramfenikola v mleku, ki ni nikoli do�ivela ustreznega epiloga.

Afera slovenski med ru�i zaupanje potro�nikov v varnost in ne le v kakovost slovenskih pridelkov, zato ima Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri tem �e posebno odgovornost, saj z javnimi sredstvi podpira kampanjo Kupujmo slovensko. Brez takoj�njega ukrepanja bo povzro�ena �koda tudi vsem dobrim proizvajalcem medu in izgubljeno zaupanje v tako pomemben slovenski izdelek kot je med. Na ZPS pri�akujemo takoj�nje ukrepanje ministra s ciljem, da bo `medena afera� �im prej do�ivela epilog in da se bo nadzor okrepil, kr�itelji pa razkriti in kaznovani.

Breda Kutin, predsednica ZPS

Kupovali so jih tudi zato, ker so bile deklarirane kot "ekolo�ke" ali zelo blizu temu (iz nekih rastlinskih izvle�kov). Kar idealno. Ni� niso potemtakem zavestno zastrupljali svoje �ebelje pridelke. Sploh pa niso s tem �e dodatno uni�evali svojih �ebel. Z raznimi uradno priporo�enimi pripravki (kislinami) pa menda po poro�ilih nekaterih �ebelarjev, res �kodujejo �ebelam v�asih bolj, kot varojam.

Kupovali so jih "na �rno" zato, ker jih druga�e ne bi dobili. Saj tudi doma domala vsi posku�ajo re�evati �ebelje dru�ine na vse mogo�e na�ine - popolnoma "na �rno". Ker vse drugo ni� (slabo) ne pomaga. Saj to ni ni� novega na tem svetu na vseh podro�jih!

�ebelarji �ele ohraniti svoje �ebele ne le zaradi svojih nagibov in potreb, temve� �e veliko bolj za zadostno opra�evnje rastlin od katerih v veliki meri �ivi �love�tvo. To so v najve�ji meri omogo�ale "Debev�eve pal�ke". Vse drugo menda ni� ali slabo pomaga, kljub naprezanju znanosti celega sveta, da bi na�la kaj bolj u�inkovitega. Ali pa so po sredi kak�ne druge zavore?!

Dobro bi bilo zvedeti kaj na vse to meni �ebelar Debevec z Vrhnike. Pa ga nobeden ne vpra�a. Vsakega drugega, za kriminal obto�enega spra�ujejo. Njega pa ne. Zakaj ne? Ali je vsa ta leta tudi sebe in svojo dru�ino zavestno zastrupljeval s kontaminiranim medom njegovih �ebeljih dru�in?
Res pa od tega postranskega "artikla" v njegovi trgovini ni pla�eval dav��ine - jo bo pa sedaj na debelo! Ampak to je druga zgodba.

�e o rotenonu

Moj prijatelj me je opozoril na slede�e:
Po starih zvezkih Slovenskega �ebelarja brskam, zanima me predvsem kako smo preganjali varoje
in kaj nam je predpisovala stroka tako veterinarska kot �ebelarska.
V s.�. letnik 1997 �t. 1 stran 6 sem na�el �lanek prof. dr.Jurija Senega�nika z naslovom :
Razmi�ljanje o odpornosti varoe na fluvalinat in nekaterih alternativnih ukrepih.
Kot sklep za zamenjavo fluvalinata predlaga uporabo drugih piretroidov kot npr.flumetrin ter
uporabo amitraza , organskih kislin mravljin�ne in oksalne in rotenon.
Za rotenon pravi je selektiven insekticid...Uporabljajo ga v agrokulturi, Indijanci v Ju�ni Ameriki
pri ribolovu.
Rotenon je insekticid rastlinskega izvora, pridobivajo ga iz korenin 67 vrst rastlin .
Za �loveka je nestrupen! *
Pri zatiranju varoe ga uporabljajo v obliki 6,6-odstotne raztopine ali v obliki 1-odstotne zmesi
za zapra�evanje.
----------
*Zna�ilno zanj je, po izjavi izvedenca, da hitro razpade in je u�inkovit le kratek �as po uporabi. Zboleli so ljudje v Ju�ni Ameriki, ki so nevede z njim brezskrbno rokovali in nezavarovano zapra�evali.

Vir: DELO, 08.01.2016
Zdravila le niso tako draga, kot trdijo �ebelarji

Na upravi za varno hrano napovedali objavo seznama �ebelarjev, ki so kupovali nedovoljena zdravila.

Na upravi za varno hrano so namre� napovedali objavo seznama �ebelarjev, ki so kupovali nedovoljena zdravila.
S seznama pa ne bo mogo�e razbrati vsebine po�iljk, kar bi utegnilo po krivem o�rniti tiste �ebelarje, ki so od vrhni�kega podjetja Apis MD, proizvajalca in prodajalca nedovoljenega zdravila za varozo, kupovali drugo � zakonito � �ebelarsko opremo iz njegove ponudbe.
Predsednik �ebelarske zveze Slovenije (�ZS) Bo�tjan No� nima ni� proti objavi seznama kr�iteljev

***

Oblastni�ka in tehno-birokratska bahatost v tej dr�avi o�ino nima ve� prav nobenih meja. �e nekaj tednov po izbruhu medene krize nam bahati in vedno bolj zbegani oblastniki skoraj vsak dan preko� medijev sporo�ajo, da iz trgovske dokumentacije zaplenjene pri kemijskem me�atarju Debevcu z Vrhnike, ki je kar nekaj let zavajal �ebelarje in jih zalagal s spornimi kartonskimi pal�kami namo�enimi v prepovedane kemi�ne substance, s katerimi so nekateri �ebelarji pri svojih �ebelah zatirali zajedavca varojo, ni mogo�e razbrati kdo je kupoval �ebelarsko opremo, �ebelarska orodja in druge �ebelarski material in kdo tudi ali samo te pal�ke. Da tega iz dokumentacije ni mogo�e razbrati trdijo tudi �e danes kot javlja Delo in so se kljub temu odlo�ili, da bodo sezname kupcev pri Debevcu javno objavili. O�itno se je nekomu v tej dr�avi do konca zme�alo. Ulica zahteva kri in oblastniki, da bi zakrili svojo nesposobnost ter nekompetentnost, jim bi jo sedaj o�itno radi ponudili.
��
�e bodo res objavili sezname �ebelarjev, in kot je iz izjav posameznih visokih dr�avnih uradnikov mogo�e razbrati, ti temeljijo le na prosti oceni vpogleda v trgovsko dokumentacijo zaplenjeno pri Debevcu in �e pri tem ni mogo�e nesporno ugotoviti kaj so posamezni �ebelarji, ki so v prodajalnah Debevca opravljali nakupe �ebelarske opreme in drobnega materiala ( �ebelje panje, satnice, okvije, mati�ne re�etke, �ico, razno �ebelarsko orodje, kovinske dele za panje, med, cvetni prah, propolis, matice in podobno ) in �e tem kupcem ni mogo�e nesporno dokazati, da so kupovali ter uporabljali tiste prepovedane kartonske pal�ke za zatiranje varoje, priporo�am prizadetim �ebelarjem, ki se bodo nedol�ni zna�li na tistem seznamu, da se pove�ejo in posvetujejo z odvetnikom in vlo�ijo to�bo proti odgovornim osebam, ki so tak�no javno objavo omogo�ile. Saj to bi bil konec pravne dr�ave, ko nekatere nevplivne, nemo�ne in celo nedol�ne ljudi vr�ejo v sojenje ulici, ko za druge pomembne �lane na�e dru�be velja na�elo, da nih�e ni kriv dokler mu krivda ni v sodnem postopku dokazana.
ďż˝
Tak�na javna objava je hudo sporna in krivi�na tudi, ker so mnogi �ebelarji v njegovi prodajalni na Vrhniki ali na sejmu v Celju in tudi drugod kjer je Debevec izvajal izobra�evanja s podo�ja zatiranja varoje, lahko kupovali osebno ter neposredno in tistih Debevec nima zavedenih z imeni in priimki v svoji trgovski dokumentaciji in so jim bili izstavljeni le navadni ra�uni za kupljen material. Tako bi sedaj nekateri radi na sramotilni steber pribili le �ebelarje, ki so po telefonu ali internetu naro�ili kak �ebelasrki material ter predvsem matice in sploh ni nujno, da so kadar koli kupili tiste njegove nesre�ne pal�ke.

Objavila bi se morebiti lahko le imena tistih �ebelarjev ali �ebelarskih dru�tev, ki so pri Debevcu kupovali� kartonske pal�ke natopljene s prepovedanimi kemi�nimi substancami in je to iz zaplenjene dokumentacije nedvoumno ter nesporno razvidno ali so bili ti nakupi in uporaba kasneje ugotovljeni� v preiskovalnem kriminalisti�nem postopku. Nedol�nih ljudi pa ni dovoljeno izpostavljati besu, kritiki in lin�u javnosti, �eprav v njenem imenu nekateri to �e tako odlo�no zahtevajo, ker tudi v tem primeru velja staro pravno na�elo, ki pravi, da je bolj�e dva kriva oprostiti kot enega nedol�nega obsoditi.�

Javnemu sramu bi v dolo�enih okoli��inah dr�ava morebiti lahko izpostavila le tiste �ebelarje pri katerih njihova krivda ni sporna in je tudi pravno dokazljiva. Imena teh pa naj se objavijo, �eprav je tudi ta objava lahko pravno zelo sporna. Vsega tega se o�itno zaveda tudi Zveza potro�nikov Slovenije, ki javne objave seznama imen kupcev v prodajalni Debevca ne zahteva, temve� zahteva, da se pri veliko ve� �ebelarjev s tega seznama vzamejo vzorci medu in drugih �ebeljih izdelkov, ki jih posamezni �ebelar ponuja v prodajo in se opravijo temeljite laboratorijske analize in ugotovi skladnost s predpisi dr�ave in EU. Ta zahteva ZPS je povsem korektna ter legitimna in le na ta na�in je mogo�e pomiriti potro�nike, da se jim potem javno predstavijo rezultati analiz na dovolj velikem vzorcu.�

Z objavo tako invalidnega seznama slovenski potro�niki �e vedno ne bodo dobili odgovora na pomembno vpra�anje ali je slovenski med varen za u�ivanje. Na to vpra�anje odgovore lahko dajo le laboratorijske analize. Direktorica in�pekcijskih slu�b Andreja Bizjak je javno povedala, da je ena tretina slovenskega medu sporna in sedaj naj to tudi doka�e. �ebelarjem pri katerih bodo pobirali vzorce za analizo pa priporo�am, da so pozorni na zakonit postopek odvzema vzorcev in da bosta na tak na�in odvzeta 2 / dva ) vzorca, ki morata biti primerno zape�atena. Enega odnese in�pekcija, drugega hrani �ebelar za morebitno ponovno analiziranje, �e bi bili rezultati analiz kakor koli sporni. Glede na vse kar se nam v dr�avi zadnje �ase dogaja in morebitne medsebojne vplive ter pritiske institucij, se naj potem druge analize po potrebi opravijo v Avstriji, na Hrva�kem ali v Italiji. Cenjeni �ebelarji iz te godlje se boste brez pomo�i odvetnikov in medsebojne solidarnosti te�ko sami izvlekli, ker vas je o�itno zapustila in vas �rtvovala celo va�a organizacija �ZS.

Tako kot se sedaj napoveduje, resna pravna dr�ava ne ravna in si kaj tak�nega ne more ter ne sme dovoliti, da namesto legalnih dr�avnih institucij prepusti sojenje kar ulici. Nekateri se �elijo o�itno podati v zelo nevarne vode, kar bi na koncu lahko najve� stalo prav njih. Ker �e bomo sedaj dovolili, da bo ulica sodila ne�esa osumljenim �ebelarjem, to lahko kaj hitro postane praksa in �e jutri bo tak�nemu hitremu uli�nemu sojenju lahko izpostavljena kak�na druga skupina dr�avljanov. Potem ne potrebujemo ve� ne dr�ave in celih kadrovskih kombinatov dr�avnih uradnikov na ministrstvih ter institucijah v sestavi ministrstev, ne potrebujemo ve� ne policije in ne to�ilstev, ne odvetnikov in ne sodi��.

In vse to, kot poro�a Delo, naj bi podpiral tudi predsednik �ebelarske zveze Slovenije Bo�tjan No�!! O�itno ne sam, ker tak�nih patronov je okroh njega tam na �ZS verjetno �e kar nekaj. Sum vzbuja tudi ta nenadni No�ev pristanek, da se tak�en seznam objavi. Mogo�e on ve nekaj �esar drugi �e ne vemo. Bo mogo�e objavljen malo pre�i��en seznam iz katerega bi lahko bilo kak�no �ebelarsko dru�tvo, ki je naro�ilo te pal�ke in �e kak�ni malo bolj pomembni posamezniki izpu��eni? Preveriti tega seveda vsekakor ne bomo mogli, sum pa postaja vse mo�nej�i. Ker tudi vere, ki smo jo �e pred dvema mesecema poklanjali v afero vpletenim dr�avnim institucijam in kmetijskemu ministrstvu, ve� ni. Po� vsem tem kar smo doslej sli�ali, prebrali ter videli, vnaprej�nejga zaupanja ve� ni v nikogar in odslej lahko veljajo le �e pravni in materialni dokazi, ki jih bodo zbrali pristojni preiskovalni in sodni organi. Ker nedol�nih v tej aferi preprosto ni.

Zaposleni visoki dr�avni uradniki v nekaterih dr�avnih institucijah v okviru kmetijskega ministrstva , da bi privar�evali na denarju in da jim ne bi bilo potrebno malo razgibati svojih uradni�kih kosti in zapustiti svojih uradov ter opraviti zahtevnega dela pobiranja vzorcev in pokrivanja stro�kov laboratorijskih analiz in ker verjetno kljub svojim dosedanjim javnim izjavam �e slutijo kaj bi ti laboratorijski izvidi lahko pokazali, bi sedaj radi zahteve medijev in javnosti zadovoljili tako, da bi kar objavili neke sezname �ebelarjev. Pri tem pa jih prav malo zanima ali so sploh vsi, ki bi se na teh seznamih zna�li kaj krivi. Sedaj je va�no le, da se zadovolji zahtevam ulice in se pozornost javnosti usmeri �im dalje od njih in njihove vloge v tej medeni aferi. Za tak�en cilj pa so pripravljeni �rtvovati celo temeljna na�ela pravne dr�ave. Verjamem, da se jim to ne bo iz�lo in da je v tej dr�avi �e kaj pametnih ljudi, ki bodo tak�en javni lin� �e pravo�asno prepre�ili.

13. 1. 2016
Svet za varno hrano: Na podlagi analiz slovenski med ne predstavlja tveganja za zdravje potro�nikov

Ljubljana, 13. 1. 2016 � Minister mag. Dejan �idan se je danes udele�il 5. Seje Sveta za varno hrano, na kateri so obravnavali Poro�ilo o nadzoru nad proizvodnjo, prometom in uporabo pripravkov za zatiranje varoj v letu 2015 ter v zvezi s tem odprtih vpra�anj, ki so se pojavljala v javnosti glede varnosti potro�nika oz. slovenskega medu. �lani Sveta za varno hrano, ki mu predseduje prof. dr. Janez Hribar so na seji spregovorili tudi o dodatnem monitoringu in posebnem in�pekcijskem nadzoru za leto 2016.
ďż˝
Minister mag. Dejan �idan je �lane Sveta seznanil z aktivnostmi v povezavi z zadnjim Poro�ilom o nadzoru, ki ga je v letu 2015 uspe�no izvedla Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, skupaj s FURS in Policijo. Opozoril je na nekatera odprta vpra�anja, ki so se v javnosti pojavila po objavi tega Poro�ila in so zelo zamajale uglede slovenskega �ebelarstva in zaupanje potro�nika v slovenski med oz. �ivila pri nas. Posebej je izpostavil, da je Uprava s tem naredila izjemno delo v korist potro�nikov, saj je v uspe�ni akcija odkrila kr�itelja in s tem prepre�ila nadaljnje nelegalno proizvodnjo. Glede pozivov in vpra�anj ministru o morebitni kadrovski menjavi zaposlenih na Upravi, je dejal, da je pri tem bolj primerno vpra�anje, kako nagraditi te ljudi, ki so pomagali odkriti kr�itelja z namenom za��ite potro�nika. Nadaljnje postopke o kr�itvah peljejo pristojne institucije, ki bodo s svojim delom in ugotovitvami tudi zaklju�ile primer.
ďż˝
Direktor Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je naredil povzetek tega nadzora, ob tem pa �je opozoril, da so �asi, ko je dr�ava odlo�ila o varnosti �ivil mimo; sedaj imamo sistem odgovornosti proizvajalcev �ivilskih in kmetijskih proizvodov, zato morajo nosilci �ivilske dejavnosti izvajati vse predpisane dejavnosti in aktivnosti za zagotavljanje varnih postopkov proizvodnje �ivil in s tem dajanje varnih �ivil na trg. Ob tem je pojasnil, da je Uprava naro�ila dve oceni varnostnega tveganja, na podlagi katere se bo dolo�ilo, kako tveganja obvladati in kako z dodatnim vzor�enjem preveriti varnost proizvodnje medu. Ocene bo pripravil Nacionalni in�titut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za hrano in okolje. Ko bo podana ocena tveganja, bo rezultat analiz predstavljal celovit pogled v ta problem.
ďż˝
Direktorica in�pekcije na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak je podrobneje predstavila potek in�pekcijskega nadzora, metode preiskave in rezultate analiz. Temeljne ugotovitve poro�ila Uprave so, da je in�pekcija s svojimi na novo pridobljenimi pooblastili odkrila ilegalno proizvodnjo zdravil za zatiranje varoje pri �ebelah. Ob tem je poudarila, da na podlagi tega nadzora lahko ugotovijo, da koli�ina ostankov v medu ne predstavljajo tveganja za zdravje potro�nikov ter opozorila na odgovornost �ebelarjev kot nosilcev �ivilske dejavnosti, da imajo postopke proizvodnje medu skladne z zakonodajo.�
ďż˝
Predsednik Sveta za varno hrano prof. dr. Janez Hribar je poudaril, da je nesporno, da pregledan med ne predstavlja tveganja. Ob koncu je povzel vsebino sestanka, kjer je poudaril, da se o vsebini dana�njega Sveta in na temo poro�ila Uprave seznani Svet za veterinarstvo ter Svet za �ebelarstvo na naslednjem zasedanju. Predlagali so tudi, da se pri poro�ilu Uprave, ki se nana�al na nadzor, dopolni �e z dodatnimi podatki, ki izhajajo iz ocene tveganja. Svet za varno hrano priporo�a, da se �tevilo vzorcev zaradi nastale situacije takoj pove�a. Svet tudi predlaga, da �ebelarska zveza Slovenije dodatno informira �ebelarje o primerni praksi zdravljenja �ebel, �lane, ki ne spo�tujejo predpisanega zdravljenja pa sankcionira.
�a ukrepov za izbolj�anje varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov in �ivil ter varstva interesov potro�nikov.

�lani sveta, ki so imenovani za dobo petih let, so: prof. dr. Janez Hribar (predsednik), prof. dr. Igor Vojtic (namestnik predsednika), prof. dr. Peter Raspor, doc. dr. Igor Pravst, doc. dr. Andrej Kirbi�, dr. Janez Posedi, dr. Marjan Sim�i�, dr. Ur�ka Blaznik, dr. Tanja Pajk �ontar, prim. mag. Branislava Belovi�, mag. Jana Ramu�, Mojca Gobec, Irena Kos, Alenka Pavlovec in Zdenka Vindi� Zavratnik. Dana�njega Sveta se je udele�ila tudi predsednica Zveze potro�nikov Slovenije Breda Kutin.

Svet za varno hrano je strokovno posvetovalno telo ministra na podro�ju varne hrane, katerega naloge so: podajanje mnenj k ukrepom izvajanja kmetijske politike, ki vplivajo na varno hrano; podajanje mnenj k predlogom predpisov s tega podro�ja; predlaganje znanstvene in izobra�evalne dejavnosti; podajanje strokovnih mnenj k drugim pomembnej�im odlo�itvam in priprava predloga program

Ti na POP TV 24UR so res neverjetni. Prav rad bi vedel kdo iz ozadja financira to kampanjo proti slovenskemu medu in slovenskim �ebelarjem? Nekdo, ki zase trdi, da je dobro informiran, je na Facebooku zapisal, da naj bi bila kampanja financirana s strani neke multinacionalke iz Francije. Nemogo�e seveda tudi to ni, ker je celotna kampanja res odli�no organizirana in orkestrirano izpeljana in izbrani so bili pravi ljudje in prave dr�avne ter civilno dru�bene organizacije ter ustanove. Postavlja se le �e vpra�anje kdo so pravi cilji te uni�evalne kampanje? Samo �ebelarji verjetno ne. �e nekaj veliko ve�jega mora biti v ozadju.

Dokument razkriva: Med ni varen za u�ivanje

Ljubljana, 13.01.2016 | STA / U.Z.

Med, ki je pridelan s pomo�jo ilegalno proizvedenega veterinarskega zdravila, iz previdnostnih razlogov zaradi potencialnega tveganja za zdravje ni varen za u�ivanje zaradi potencialnega tveganja za zdravje. To je stali��e centra za klini�no toksikologijo, so razkrili v oddaji 24UR ZVE�ER.

V oddaji 24UR ZVE�ER so pridobili nekaj dni star dokument, naslovljen na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v katerem je jasno zapisano, da po mnenju Centra za klini�no toksikologijo in farmakologijo med, ki je pridelan s pomo�jo ilegalno proizvedenega veterinarskega zdravila, ki vsebuje neregistriran in ilegalno uvo�en parmitraz iz previdnostnih razlogov, ni varen za u�ivanje zaradi potencialnega tveganja za zdravje.

Kako je medena afera usekala po prodaji

14.01.2016 Finance
Afera o ilegalni proizvodnji preparata za zatiranje varoje, ki odmeva zadnji mesec, je med ljudi zasejala dvom o tem, ali je med varno �ivilo.

avtor
Petra �ubic
Kako je medena afera usekala po prodaji

�ebelarska zveza Slovenije in kmetijsko ministrstvo zagotavljata, da so skrbi odve� in da je slovenski med varen. Kaj pa ka�ejo �tevilke o prodaji? Nekaterim je prodaja upadla, drugim celo zrasla.

�Novembra in decembra smo za darilni program, ki ga v 70 odstotkih sestavljajo med in izdelki iz njega, dobili toliko naro�il, da sem prijetno presene�en,� pravi Josip Will, lastnik Medenega butika Voglar iz �marje�kih Toplic.

Medeni butik Voglar ni na slab�em

Zrasla jim je tudi prodaja konvencionalno pridelanega medu, ki ga gostincem ponujajo porcijsko, pakiranega po 20, 15 in osem gramov. Prodaja medu v ekolo�kih trgovinah, kamor zahajajo bolj ozave��eni kupci, pa je ponekod celo zrasla, medtem ko je prodaja neposredno od �ebelarjev precej upadla zaradi nezaupanja ljudi.

Manj naro�il medu za poslovna darila

�Po decembrskem izbruhu afere o zastrupljenem medu je najbolj upadla prodaja poslovnih daril. Manj medu in �ebeljih izdelkov smo prodali tudi v lastni trgovini, prodaja na tr�nici pa ni ob�utno manj�a, imajo pa kupci precej ve� vpra�anj in so bolj nezaupljivi,� pravi mariborski �ebelar Toma� �auperl, ki ima pribli�no 200 panjev. Od v�eraj na sejmu Gr�ne Woche v Berlinu promovira slovenski med z geografsko ozna�bo in i��e kupce za svojo pene�o medico medino. Tokrat na sejmu poudarja predvsem izdelke iz �ebeljih pridelkov, kot so medene me�anice, propolis, mazilo za ustnice apistik ... Na sejmu bo promoviral tudi slovensko pobudo o razglasitvi 20. maja kot svetovnega dneva �ebel.

Kra�evka prodala manj medu

Tudi v Kra�evki, ljubljanski trgovini s kra�kimi dobrotami, so decembra prodali nekoliko manj medu, pravi Slava Sosi�.

�ebelarstvo Bo�nar z manj�imi prihodki

�Afera se nam je najbolj poznala pri poslovnih darilih, pa tudi v trgovinah se je prodaja medu precej zmanj�ala,� pritrjuje Mal�i Bo�nar, direktorica �ebelarstva Bo�nar iz Polhovega Gradca. Njihovi lanski prihodki bodo malo manj�i od predlanskih, ki so zna�ali 565 tiso� evrov, ker so decembra ra�unali na dobro prodajo.

Z nekaj ve� kot 30 panji so Bo�narjevi med manj�imi �ebelarji. Pridelujejo ekolo�ki med, ki ga kupujejo od drugih �ebelarjev. ( Kaj je sedaj? Ga pridelujejo ali odkupujejo ali oboje ?)

Prvotno se ukvarjajo s predelavo medu v buti�ne izdelke z vi�jo dodano vrednostjo, ki jih zadnja leta tudi izva�ajo. Izvoz so lani malo pove�ali, prinese pa jim dobro desetino prihodkov. Kupce imajo v arabskih dr�avah, na Islandiji, v Ju�ni Koreji, Nem�iji ...

Mal�i Bo�nar upa, da jim bo letos uspelo kupiti kak stroj, ob 25-letnici �ebelarstva pa bodo v Polhovem Gradcu pripravili 25. dneve medu, ob tem pa ve�jo promocijsko kampanjo

Konec januarja bo Medex objavil analize o svojem medu slovenskega porekla

18.01.2016
Po lotu z vsakega kozarca slovenskega medu pod znamko Medex bodo kupci na Medexovi spletni strani na�li analizo varnosti tega medu

Petra �ubic

"V tem trenutku te�ko ocenimo dejanske posledice medene afere na prodajo medu, saj nimamo svoje maloprodajne mre�e, rezultati prodaje v trgovskih verigah pa se poka�ejo precej kasneje," pravi Petra Kalan Lubajn�ek, vodja poslovnega razvoja v Medexu. Afera je brez dvoma povzro�ila veliko vznemirjenja in negotovosti v javnosti, predvsem zaradi razli�nih informacij, ki so jih prejeli kupci.

Medexov med je varen

"Ves med, ki ga napolnimo v Medexu, je popolnoma varen, saj ga v najve�jih svetovnih laboratorijih v Nem�iji analizirajo in ne vsebuje dejavnikov tveganja," poudarja Kalan Lubajn�kova.

Na spletni strani [www.medex.si] bodo konec meseca januarja omogo�ili dostop do analiz nem�kih laboratorijev za ves slovenski med, ki so ga od lani nato�ili v Medexu. Kupci bodo lahko s sledenjem lota na vsakem kupljenem slovenskem medu blagovne znamke Medex na spletni strani na�li pripadajo�e analize varnosti tega izdelka. Tako �elijo kupce prepri�ati v neopore�nost medu slovenskega porekla in jih tudi pomiriti.
*********
�e je Medex storil korak A, zakaj ni napravil �e koraka �e B in ne predstavi analiz uvo�enega medu iz raznih dr�av sveta. Sam sem se �e kar nekaj �asa spra�eval zakaj se v tej "medeni aferi" Medex ne oglasi in zakaj tako vztrajno mol�i, ko je vendar jasno, da ta afera zelo �koduje tudi njim in ne samo slovenskim �ebelarjem. Zanimivo je tudi zakaj vsi tisti, ki so iz ozadja to medeno afero poganjali in zaostrovali, niso ni� vpra�ali Medxa, ki bi prisotnost nedovoljenih substanc v medu slovenskih �ebelarjev moral �e zdavnaj zaznati in na to opozoriti pristojne dr�avne institucije?

Medex, ki je vsako leto od slovenskih �ebelarjev odkupoval med in tudi druge �ebelje proizvode in je redno izvajal laboratorijske preiskave torej ves ta �as ni zaznal ni� spornega. Ker pa so bile te laboratorijske preiskave slovenskega medu opravljene celo v laboratorijih v Nem�iji in jim pristranskosti ter zlonamernosti tako ni mogo�e o�itati, se postavlja vpra�anje zakaj je torej do izbruha te medene afere sploh pri�lo in kdo jo je tako zelo potreboval? Doslej so drugi dajali gorivo tej slovenski medeni aferi in po�asi prihaja �as, ko ji bodo morali gorivo za�eti dodajati slovenski �ebelarji, da se enkrat odkrijejo vsa ozadja in vsi, ki so to krizo ustvarili in predvsem zakaj je bila nekomu potrebna. �ebelarji bodo naredili najve�jo napako, �e bodo sedaj dovolili, da se po�asi vse umiri in pozabi. Ker �ez nekaj �asa bodo ponovno udarili po njih. Kako in s �im, pa bomo �ele videli. Ta kriza je postavila ogromno vpra�anj na katera pa ni odgovorov.

Vse bolj o�itno postaja, da bi sedaj, ko so dosegli svoje glavne cilje, avtorji te krize sami radi, da se zadeve po�asi umirijo in za�nejo pozabljati. In prav tega jim ne smemo dovoliti, dokler ne dobimo odgovorov na premnoga zelo pomembna vpra�anja. Predvsem mali ljubiteljski �ebelarji se bomo potrudili, da se ta kriza �e ne bo tako hitro pozabila. Vse tako dolgo dokler ne bomo vedeli kdo jo je zakuhal in s kak�nimi nameni. Sedaj prihaja �as malih ljubiteljskih �ebelarjev, ki ga bomo tudi izrabili.

Razprava na dana�nji seji odbora DZ za kmetijstvo o zatiranju varoje pri �ebelarjih in varnosti slovenskega medu ni prinesla bistvenega preboja. �ebelarji in uprava za varno hrano vztrajajo, da je med varen, predstavnik UKC pa se je zavzel za previdnost. Odbor je pristojne sicer pozval k objavi seznama 'spornih' �ebelarjev po pravnomo�nosti odlo�b

V javnosti v zadnjih tednih odmeva afera, povezana z uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoje, ki ga je nekaterim �ebelarjem ve� let prodajalo vrhni�ko podjetje APIS M&D in je vsebovalo nekatere nedovoljene substance. Poslanska skupina ZL je zato zahtevala razpravo na to temo. "�e vedno ni jasno, ali je slovenski med varen ali ne," je dejala poslanka Violeta Tomi�.

A skoraj �tiriurna razprava bistvenega preboja ni prinesla - razli�ne institucije so �e enkrat ve� pojasnile znana stali��a. "Jaz �e vedno u�ivam slovenski med," je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan �idan. Ponovil je, da �elijo zadevi priti do dna, da je treba kr�itelje sankcionirati, nepravilnosti pa odpraviti. A pri tem ne sme priti do obsodbe celotnega �ebelarskega sektorja, ki je proaktiven in eden najbolje organiziranih, je opozoril.

Tudi direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je na podlagi opravljenih analiz znova zagotovil, da je slovenski med varen in da bodo poostrili nadzor ter kaznovali vsakega, pri katerem bodo odkrili nepravilnosti.

Tomi�evo je zanimalo, zakaj ne naredijo "pike na i na izvrstno opravljeno delo" in objavijo seznama �ebelarjev, ki so uporabljali sporno zdravilo. Posedi je pojasnil, da je informacijska poobla��enka presodila, da navedba imena �ebelarjev ne predstavlja kr�itve dolo�il o varovanju osebnih podatkov, da pa �elijo prej po�akati na pravnomo�nost odlo�b.

Odbor je v tej lu�i kmetijsko ministrstvo pozval, naj upravo za varno hrano pozove, da po in�pekcijskem nadzoru pri �ebelarjih, ki ga je opravila v za�etku lanskega avgusta, redno objavlja seznam �ebelarjev, pri katerih se pravnomo�no ugotovi, da so uporabljali neregistrirane pripravke za zatiranje varoje.

Direktorica in�pekcije za varno hrano Andreja Bizjak je kronolo�ko pojasnila, koliko pregledov so v preteklosti �e opravili pri vrhni�kem podjetju. V lu�i o�itkov, da bi ga lahko ustavili �e prej, je spomnila, da jim je to omogo�ila �ele zakonska sprememba iz leta 2014.

Lucija Perhari� iz Nacionalnega in�tituta za javno zdravje je zagotovila, da je z vidika toksikolo�kega tveganja med varen, medtem ko je vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar dejal, da hrana, proizvedena s pomo�jo nelegalno proizvedenega zdravila, ki vsebuje nedovoljene in strupene u�inkovine, brez vsakega nadzora veterinarjev verjetno ni zdrava za u�ivanje. "Na�e stali��e je, da je treba biti s tem previden in da je treba upo�tevati, da lahko obstaja neko potencialno tveganje," je dejal.

Predsednik sveta za varno hrano Janez Hribar, ki u�i na ljubljanski biotehni�ki fakulteti, je dejal, da je med �ivilo, ki je sestavljeno iz �tevilnih snovi, ki prepre�ujejo, da bi katera od nevarnih snovi, ki jih je omenil Brvar, pri�le v med. "Dokler boste limono ljudem prodajali kot bogat vir vitamina C, vam ne morem verjeti," je dejal.

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jo�e Podgor�ek je izrazil podporo slovenskim �ebelarjem in medu. "Bodimo po�teni do slovenskega medu," je dejal in na primeru nekaterih prehranskih izdelkov, med drugim bonbonov za otroke, ponazoril, kaj vse so ljudje pripravljeni pojesti, tudi �tevilne �kodljive emulgatorje.

Predsednik �ebelarske zveze Slovenije (�ZS) Bo�tjan No� je obsodil �rni trg z zdravili, a hkrati poudaril, da napaka nekaterih �ebelarjev k sre�i ni pustila posledic na varnosti medu. Poudaril je, da morajo �ebelarji do zdravil dostopati legalno, cene zdravila pa morajo biti primerljive s tujino.

Predstojnik Nacionalnega veterinarskega in�tituta Tadej Malovrh je po drugi strani ponovil, da je �ebelarjem vsako leto na voljo dovolj zdravil, in zavrnil o�itke, da veterinarji slu�ijo z zdravili. �ZS je o�ital tudi, da z njihove strani �rni trg ni bil "tako zatiran, kot bi lahko pri�akovali, uradna zdravila pa niso bila tako predstavljena, da bi lahko �ebelarji temu bolj verjeli".

Poslanec SMC Du�an Verbi� je dejal, da temeljijo ocene o varnosti medu na majhnem �tevilu vzorcev, in ocenil, da je �ebelarstvo postalo tr�no donosen posel. "Sklepam, da zdrav in varen med ni prioriteta, kajti pomembna je koli�ina in cena," je presodil.

Druga�e sta menila Zvonko Lah (SDS) in Iva Dimic (NSi). Lah je dejal, da �eli dr�ava birokratsko uni�iti male proizvajalce, ki proizvajajo kakovostne buti�ne proizvode, od �ebelarjev do sadjarjev in zelenjadarjev. "Smo pa skoraj vsi tukaj notri na ple�ih tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost," je dejal.

Dimi�eva ne verjame, da se podjetja APIS M&D ni dalo ustaviti prej, sumljivo pa se ji zdi tudi, da je zadeva v javnosti izbruhnila v �asu, ko �ebelarji prodajo najve� medu.

Poslanec SMC Danilo Anton Ranc je medtem dogajanje zadnjih tednov strnil z naslednjimi besedami: "Resnica pri vseh teh razpravah je - kot vedno v �ivljenju - nekje vmes." Podpira prepoved uporabe nedovoljenih sredstev, si pa �eli, da bi ustvarili pogoje za rast in razvoj �ebelarstva, ki po njegovem mnenju predstavlja veliko prilo�nost za zelena delovna mesta.

Poslanci za objavo seznama "spornih" �ebelarjev
Seja odbora DZ-ja za kmetijstvo
19. januar 2016

Ljubljana - MMC RTV SLO/STA

Odbor DZ-ja za kmetijstvo je pristojne pozval k objavi seznama �ebelarjev, ki so uporabljali sporno zdravilo za varoo, in sicer po pravnomo�nosti odlo�b in�pekcije. Uprava za varno hrano ob tem zagotavlja, da je med varen.
Kar �tiriurna razprava o zatiranju varoe pri �ebelarjih in varnosti slovenskega medu ni prinesla bistvenega preboja. �ebelarji in uprava za varno hrano vztrajajo, da je med varen, predstavnik UKC-ja pa se je na seji odbora DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zavzel za previdnost.
ZL zanima, ali je med varen ali ne

V javnosti v zadnjih tednih odmeva afera, povezana z uporabo neregistriranega zdravila za zatiranje varoe, ki ga je nekaterim �ebelarjem ve� let prodajalo vrhni�ko podjetje APIS M&D in je vsebovalo nekatere nedovoljene substance. Poslanska skupina ZL-ja je zato zahtevala razpravo na to temo. "�e vedno ni jasno, ali je slovenski med varen ali ne," je dejala poslanka Violeta Tomi�.

A niti �tiri ure niso prinesle bistvenega preboja. Razli�ne institucije so �e enkrat pojasnile znana stali��a. "Jaz �e vedno u�ivam slovenski med," je dejal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan �idan. Ponovil je, da �elijo zadevi priti do dna, da je treba kr�ilce sankcionirati, nepravilnosti pa odpraviti. A pri tem ne sme priti do obsodbe celotnega �ebelarskega sektorja, ki je proaktiven in eden najbolje organiziranih, je opozoril.

Posedi: Slovenski med je varen

Tudi direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je na podlagi opravljenih analiz znova zagotovil, da je slovenski med varen in da bodo poostrili nadzor ter kaznovali vsakega, pri katerem bodo odkrili nepravilnosti.
Tomi�evo je zanimalo, zakaj ne naredijo "pike na i na izvrstno opravljeno delo" in objavijo seznama �ebelarjev, ki so uporabljali sporno zdravilo. Posedi je pojasnil, da je informacijska poobla��enka presodila, da navedba imena �ebelarjev ne predstavlja kr�itve dolo�il o varovanju osebnih podatkov, da pa �elijo prej po�akati na pravnomo�nost odlo�b.

Odbor za objavo seznama

Odbor je ob tem kmetijsko ministrstvo pozval, naj upravo za varno hrano pozove, da po in�pekcijskem nadzoru pri �ebelarjih, ki ga je opravila na za�etku lanskega avgusta, redno objavlja seznam �ebelarjev, pri katerih se pravnomo�no ugotovi, da so uporabljali neregistrirane pripravke za zatiranje varoe.

Direktorica in�pekcije za varno hrano Andreja Bizjak je kronolo�ko pojasnila, koliko pregledov so v preteklosti �e opravili pri vrhni�kem podjetju. Ob o�itkih, da bi ga lahko ustavili �e prej, je spomnila, da jim je to omogo�ila �ele zakonska sprememba iz leta 2014.

UKC: Potencialno tveganje ostaja

Lucija Perhari� z Nacionalnega in�tituta za javno zdravje je zagotovila, da je z vidika toksikolo�kega tveganja med varen, medtem ko je vodja Centra za zastrupitve UKC-ja Ljubljana Miran Brvar dejal, da hrana, proizvedena s pomo�jo nezakonito proizvedenega zdravila, ki vsebuje nedovoljene in strupene u�inkovine, brez vsakega nadzora veterinarjev, verjetno ni zdrava za u�ivanje. "Na�e stali��e je, da je treba biti s tem previden in da je treba upo�tevati, da lahko obstaja neko potencialno tveganje," je dejal.
Predsednik sveta za varno hrano Janez Hribar, ki u�i na ljubljanski biotehni�ki fakulteti, je dejal, da je med �ivilo, ki je sestavljeno iz �tevilnih snovi, ki prepre�ujejo, da bi katera izmed nevarnih snovi, ki jih je omenil Brvar, pri�la v med. "Dokler boste limono ljudem prodajali kot bogat vir vitamina C, vam ne morem verjeti," je dejal.

Podgor�ek: Bodimo po�teni do medu

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jo�e Podgor�ek je izrazil podporo slovenskim �ebelarjem in medu. "Bodimo po�teni do slovenskega medu," je dejal in na primeru nekaterih prehranskih izdelkov, med drugim bombonov za otroke, ponazoril, kaj vse so ljudje pripravljeni pojesti, tudi �tevilne �kodljive emulgatorje.

�ZS: Posledic na medu ni

Predsednik �ebelarske zveze Slovenije (�ZS) Bo�tjan No� je obsodil �rni trg z zdravili, a hkrati poudaril, da napaka nekaterih �ebelarjev k sre�i ni pustila posledic na varnosti medu. Poudaril je, da morajo �ebelarji do zdravil dostopati zakonito, cene zdravila pa morajo biti primerljive s tujino.
Predstojnik Nacionalnega veterinarskega in�tituta Tadej Malovrh je po drugi strani ponovil, da je �ebelarjem vsako leto na voljo dovolj zdravil, in zavrnil o�itke, da veterinarji slu�ijo z zdravili. �ZS-ju je o�ital tudi, da z njihove strani �rni trg ni bil "tako zatiran, kot bi lahko pri�akovali, uradna zdravila pa niso bila tako predstavljena, da bi lahko �ebelarji temu bolj verjeli".

SMC: Ocene temeljijo na majhnem vzorcu

Poslanec SMC-ja Du�an Verbi� je dejal, da temeljijo ocene o varnosti medu na majhnem �tevilu vzorcev, in ocenil, da je �ebelarstvo postalo tr�no donosen posel. "Sklepam, da zdrav in varen med ni prioriteta, kajti pomembna je koli�ina in cena," je presodil.

SDS, NSi: Birokratsko uni�evanje malih

Druga�e sta menila Zvonko Lah (SDS) in Iva Dimic (NSi). Lah je dejal, da �eli dr�ava birokratsko uni�iti male proizvajalce, ki proizvajajo kakovostne buti�ne proizvode, od �ebelarjev do sadjarjev in zelenjadarjev. "Smo pa skoraj vsi tukaj notri na ple�ih tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost," je dejal.
Dimi�eva ne verjame, da se podjetja APIS M&D ni dalo ustaviti prej, sumljivo pa se ji zdi tudi, da je zadeva v javnosti izbruhnila v �asu, ko �ebelarji prodajo najve� medu.

Poslanec SMC-ja Danilo Anton Ranc je medtem dogajanje zadnjih tednov strnil z naslednjimi besedami: "Resnica pri vseh teh razpravah je - kot vedno v �ivljenju - nekje vmes." Podpira prepoved uporabe nedovoljenih sredstev, si pa �eli, da bi ustvarili pogoje za rast in razvoj �ebelarstva, ki po njegovem mnenju predstavlja veliko prilo�nost za zelena delovna mesta.

Babji posli!

Prav ni� mi ne ob�alujem, da sem v�eraj�nji popoldan zapravil na kav�u ob spremljanju TV prenosa seje odbora za kmetijstvo DZ, ki je bila sklicana na zahtevo Zdru�ene levice ( ZL ) na temo varnosti slovenskega medu. Zdru�eno levico kot predlagatelja razprave je na odboru zastopala njihova poslanka Violeta Tomi�. Zasedba prisotnih povabljenih gostov je bila odli�na in pri�akoval sem, da bo sedaj kon�no ta "medena afera" le dobila svoj zaklju�ek in bodo slovenski potro�niki le dobili tako �eljen odgovor na vpra�anje ali je slovenski med varen. Pa ga na �alost niso dobili, ker o�itno tudi pobudnikom za sklic te seje to ni bil niti osnovni namen in ne kon�ni cilj te razprave.

Krepke �tiri ure so razpravljali, se prerekali, ugovarjali drug drugemu, pojasnjevali in valili krivdo drug na drugega i seveda na �ebelarje, ki pa tam niso imeli nikogar, ki bi jih verodostojno ter korektno zastopal. Predstavniki �ebelarske zveze Slovenije ( �ZS ) ki so sicer tudi bili kar �tevil�no prisotni so skrbeli le za to, da so branili svojo nedol�nost v aferi in tudi tokrat niso zamudili prilo�nosti poskusa zvaliti kar najve� krivde na Nacionalni veterinarski in�titut (NVI ), ki da jim ne dovoli opravljati veterinarske dejavnosti. O sveta prepro��ina, kakor da veterina ne bi bilo zelo zahtevno in odgovorno strokovno podro�je i bi se s tem res lahko ukvarjal vsak diletant. Prav neverjetno! V�eraj je stroka morala ponovno kloniti pred pokvarjenim politikantstvom in lai�no demagogijo.

Pa se raje vrnimo kar k pobudnici sklica te seje in uvodni�arki poslanki Violeti Tomi� in njenemu nastopu. Zahtevala je, da se "postavi pika na i" tej medeni aferi vendar ne tako kot to pojasnjuje in se trudi pojasniti ve�inski del verodostojne stroke in kot ka�ejo nesporni rezultati opravljenih analiz, temve� tako kot ona in nekaj njenih somi�ljenikov mislijo, da bi bilo prav. In drugo kar je zahtevala, da se objavi seznam �ebelarjev, ki ga ima in�pekcijska slu�ba in ki naj bi pri Debevcu nekaj naro�ili oziroma kupili. Iz njenega nastopa je bilo lahko razvidno, da najmanj�ega pojma nima o podro�ju o katerem govori in razpravlja ter zahteva oziroma predlaga zaklju�ke. Ko sem poslu�al njeno uvodno razpravo in potem �e njeno poznej�o ponovno vklju�itev v diskusijo, mi je bilo takoj jasno, da �enska v resnici podro�ja sploh ne pozna in da le papagajsko ponavlja vse doslej �e tiso�krat povedano in �e nakaj kar ji je o�itno nekdo iz vrst �ebelarskih modrecev �e natvezil. V svoji bahatosti in poslanski vase zagledanosti ter oholosti si je drznila ugovarjati celo trditvam in strokovnim razlagam vrhunskih strokovnjakov, �eprav je bilo o�itno, da najmanj�ega pojma ni imela ter ni ni� kaj veliko razumela od tega kaj in o �em govorijo in kaj dokazujejo v svojih strokovnih nastopih.

Ve� kot o�itno je bilo, da je bilo veliki ve�ini na seji prisotnih vrhunskih slovenskih strokovnjakov izredno neprijetno in niso prav vedeli kako naj nekomu, ki o zahtevnih strokovnih vpra�anjih najmanj�ega pojma nima, to na poljuben in vsem razumljiv na�in pojasnijo. �e posebej je to te�ko, �e jih sogovornik niti ne poslu�a in raje med njihovim nastopom klepeta s svojo sosedo pri mizi. Ta klepet je bil celo tako glasen in nadle�en, da je zagotovo tudi hudo motil razpravljavce, ker je zelo motil tudi nas gledalce pred TV sprejemniki. Eni od predstavnic stroke, je o�itno vse skupaj �e prekipelo in je prav neprikrito jezna Tomi�evo opozorila, da naj vsaj poslu�a kaj in o �em govori, �e �eli od tega sploh �e kaj tudi razumeti.

Ves �as poteka seje sem se spra�eval zakaj za boga milega so na sejo odbora povabili cvet slovenske stroke, �e jih potem sploh ne poslu�ajo in za tisto �esar ne razumenjo potem ne zahtevajo dodatnih pojasnil. �ez �as mi je postalo jasno zakaj je tako. Ker so se �e v naprej odlo�ili kaj in komu bodo verjeli in kaj in komu verjeli ne bodo. Zaradi tega je bila v�eraj�nja seja odbora DZ za kmetijstvo popolna izguba �asa in zabitih je bilo �e nekaj dodatnih �ebljev v krsto v katero so v preteklih tednih stla�ili komaj �e �ivo slovensko �ebelarstvo. In �e k razpravi ter zahtevam poslanke Tomi�eve pri�tejemo �e dve razpravi njenih poslanskih pozicijskih kolegov, ki prav tako najmanj�ega pojma nista imela o �em sploh govorita, ker je bilo ve� kot o�itno, da o slovenskem �ebelarstvu in razmerah v tej panogi ne vesta ni� ali le toliko, kolikor so ju podu�ili predstavniki nekih manj�ih interesnih �ebelarskih lobijev, potem seveda lahko mirno zaklju�imo, da pobudniki za sklic te seje odbora za kmetijstvo niso imeli dobrih namenov.

Potro�niki slovenskega medu, ki verjamejo stroki, so v�eraj vendarle lahko dobili odgovor ali je slovenski med varen. Seveda je varen in o tem res ni ve� prav nobenega dvoma. Od poslancev �lanov odbora za kmetijstvo ka�e opozoriti le na razpravo Zvonka Laha ( SDS ), ki je o�itno edini razumel zakaj pri tem sklicu odbora v resnici gre in kak�ni so prikriti nameni pobudnikov za sklic seje in ki o�itno vsaj malo pozna tudi razmere v slovenskem �ebelarstvu. Zelo se strinjam z njegovo izre�eno gro�njo, da �e se bo tako nadaljevalo kot sedaj traja �e drugi mesec, bo predlagal, da stranka SDS skli�e �e eno nujno sejo odbora za kmetijstvo na kateri se bodo vse stvari do konca raz�istile in pojasnile. Res je, to bi bilo ve� kot dobrodo�lo in nujno, ker tako dalje ve� enostavno ne gre. Slovensko �ebelarstvo tega pogroma ne bo pre�ivelo. �koda, ki so jo �e doslej povzro�ili avtorji te "medene afere" in njihovi �tevilni interesni ministranti iz razli�nih okolij, je ogromna in nepopravljiva. V tem primeru tako imenovane "medene afere" gre izklju�no za strokovna vpra�anja, ki jih mora razre�iti stroka in v tej zgodbi drugi nimajo kaj po�eti, ker ne morejo ni� koristnega prispevati. Prava groza pa nastane, ko se v stroko za�nejo vme�avati razni politiki in politikanti ter drugi, ki imajo svoje osebne ali kolektivne parcialne interese.

Vsi zdru�eni grobarji slovenskega �ebelarstva na veliko mahajo z zastavo za��ite potro�nika, �eprav tega omenijo le na samem za�etku svojih razprav, potem pa nanj popolnoma pozabijo in svojo energijo usmerjajo v povsem druge cilje. Opravljene analize medu kar naenkrat ne veljajo ve� ni�, ker bi jih naj bilo premalo. Ve� kot o�itno postaja da so nekateri neizmerno razo�arani, ker z opravljenimi analizami v medu ni bilo odkritega ni� spornega in zdravju �kodljivega. Ne zanimajo jih rezultati �e opravljenih analiz, ker oni bi sedaj javne objave spiskov nekih �ebelarjev, za katere pa se sploh ne ve ali so kaj krivi ali ni�. Vztrajno i��ejo nove in nove razloge in na�ine kako zgodbo te namerno povzro�ene medene afere �e nadaljevati in stranski opazovalci vedno bolj dobivamo ob�utek, da jih ne skrbita posebej varnost medu in za��ita potro�nikov, temve� le �e kako to afero do skrajnosti zaostriti in jo �asovno razvle�i. Zakaj to po�nejo, �igave interese zasledujejo, po �igavih naro�ilih to na tak na�in izvajajo in kak�ni so v resnici njihovi pravi cilji? Na ta vpra�anja bo enkrat potrebno odgovoriti. Ker, �e se bo slovensko �ebelarstvo zaradi tega sesulo samo vase, bo to nacionalna katastrofa ogromnih in nepredvidljivih razse�nosti. Ekonomskih �e najmanj in vseh drugih ter veliko usodnej�ih zelo veliko ve�.

Mravljin�na kislina � in pti�i
25. januar 2016

V torek je zasedal parlamentarni odbor za kmetijstvo, ki je razpravljal tudi o uporabi nedovoljenih, celo strupenih snovi v �ebelarstvu pri zdravljenju zajedalske bolezni varoze, kar zadnje �ase razburja zlasti potro�nike medu. Govor je bil, bolj obrobno, tudi o mravljin�ni kislini, ki je pri nas dovoljena in jo uporabljamo ozave��eni �ebelarji. Pa je bila navr�ena misel, da je pravzaprav strup tudi mravljin�na kislina, saj je, ne nazadnje, na steklenici narisana mrtva�ka glava. In potro�nike je spet stisnilo pri srcu...

Mravljin�na kislina je najpreprostej�a karboksilna kislina s kemijsko formulo HCOOH oziroma CH2O2. V naravi je zelo raz�irjena, prisotna je v rastlinah (na primer koprivah), pri �ivalih pa zlasti v izlo�ku mravelj (od tod tudi ime) in drugih ko�ekrilcev. �e razprostremo dlan nad razburjene prebivalce mravlji��a in jo potlej povohamo, si za ve�no zapomnimo njen vonj.
Zanimivo je, da nekateri pti�i znajo �uporabljati� izlo�ke mravelj, rekli bi lahko, da se mravljajo (angl. anting), in se s tem znebiti drobnih zajedalcev, perojedov in pr�ic v svojem perju. Ta pojav niti ni tako redek, saj je ugotovljeno, da se te metode poslu�uje kar okoli 200 do 250 vrst pti�ev pevcev na svetu. Pti� zagrabi mravljo, z njo drgne po svojem perju in jo na koncu zavr�e ali poje. Lahko pa se prepusti mravljam, da lezejo po perju in ko�i ter pri tem izlo�ajo kislino.

Med na�imi pti�i se takega na�ina poslu�uje �oja. Gozdne mravlje gradijo velika mravlji��a in �oja se preprosto usede nanj, raz�irjene peruti porine kar se da naprej, delno raz�iri tudi rep � in u�iva!

Vidimo, da so pti�i �e davno pred �ebelarji �ugotovili�, kako se da z mravljin�no kislino znebiti zajedalcev! Povejmo �e, da �ebelarji dajemo mravljin�no kislino v panje tako, da v posebni posodi, hlapilniku ali na kuhinjski krpi izhlapeva in �ebele pridejo v stik samo s hlapi. Mravljin�na kislina v visoki koncentraciji ob morebitnem stiku s ko�o povzro�a po�kodbe, mehurje, zato je na steklenici opozorilo. �ebelar pa mora vedeti, kak�ne lastnosti ima kislina, primerno se oble�e, natakne si za��itna o�ala, na roke pa za��itne rokavice.

Janez Gregori, biolog in predsednik �ebelarskega dru�tva Kranjska Gora
*********
Ena zgodba polna neumnosti in diletantizma se o�itno kon�uje, da bi se sedaj za�ela neka nova. Pripravite se, ker tega kar boste odslej lahko prebirali in se naposlu�ali, nikakor ne ka�e zamuditi. Modri bodo iz sebe delali tepce in tepci se bodo trudili, da bi izpadli modri.

Preberite kaj o tej namerno povzro�eni slovenski "medeni aferi" menijo v na�em najve�jem podjetju, ki se ukvarja s prodajo �ebeljih pridelkov in proizvodov narejenih na osnovi �ebeljih pridelkov.

"Medena afera" se o�itno po�asi kon�uje. �ebelarji pa v svoje bilance pi�ejo rde�e �tevilke. Tudi to bomo pre�iveli. V kratkem pri�akujte zapis v katerem boste dobili odgovore kdo je to afero v resnici spro�il. Zagotavljam vam, da boste zelo presene�eni in potem �e veliko bolj jezni.

Prodaja medu padla za 40 odstotkov

�ebelarska afera je med ljudmi zasejala precej�nje nezaupanje, kar je pustilo pe�at tudi na prodaji Medexovega medu. Ta je po 20. decembru, ko je afera dobila najve�je razse�nosti, glede na enako obdobje leto prej upadla za ve� kot 40 odstotkov.

Prodaja medu je po 20. decembru, ko je izbruhnila afera ..., upadla za ve� kot 40 odstotkov, pravijo na Medxu. Druge �ebelarske pridelke potro�niki kupujejo normalno, prav tako pa padca prodaje medu niso zabele�ili v tujini.�
Konec decembra je odmevalo razkritje, da je�podjetje�APIS M&D�z Vrhnike nelegalno ve� let prodajalo neregistrirano zdravilo za bolezen �ebvel varojo. Zdravilo je vsebovalo nekatere prepovedane snovi, z ljubljanskega klini�nega centra pa so sporo�ili, da bi morali sporni med umakniti.�Med potro�niki se je zato okrepil strah, da slovenski med ni varen.

Vsi vzorci medu v zadnjih desetih letih so bili pod mejno vrednostjo

Direktor uprave za varno hrano, veterinarsvo in varstvo rastlij Janez posedi je nato sporo�il, da je slovenski med je na podlagi analiz skladen s predpisi, varen in ne predstavlja nobenega tveganja za zdravje ljudi, zato njegovega umika s trga ni mogo�e zahtevati.

Lani analizirali ves slovenski med

Da bi se lahko potro�niki o varnosti medu prepri�ali tudi sami, je Medex vzpostavil spletno stran Preveri med, na kateri lahko kupci z vnosom serijske �tevilke preverijo analize medu. Za lani lahko preverijo analize vseh polnjenj slovenskega medu, za letos pa bodo dostopne analize vseh polnjenj, tudi uvo�enega medu. Gre za analize nem�kega laboratorija.

V Medexu so danes zagotovili, da je njihov med�med varen, kakovosten in preverjen.�Lani so analizirali ves slovenski med in v nobenem vzorcu niso odkrili ostankov nedovoljenih zdravil. Med dovoljenimi zdravili so v majhnem �tevilu vzorcev odkrili le ostanke amitraza, vendar je njegova najvi�ja vrednost dosegla le desetino dovoljene vrednosti. V nobenem vzorcu ni bilo prisotnih dveh ali ve� ostankov, zato ni mo�no njihovo medsebojno u�inkovanje, zagotavlja �vodja kontrole medu v Medexu Teja Mi�igoj.

V medexu �elijo, �da bi se afera do konca raz�istila in da bi pristojni javno objavili seznam �ebelarjev, ki so uporabljali neregistrirano zdravilo. Na upravi pa pojasnjujeo, da�seznama �ebelarjev, ki so uporabljali sporno zdravilo, ne morejo objaviti, ker imajo podatke zgolj o tem, kdo je prejel po�iljke vrhni�kega podjetja, ki pa ne prodaja le spornega zdravila.

Po izbruhu medene afere Medex proda za 40 odstotkov manj medu
03.02.2016
Zaupanje kupcev posku�ajo povrniti s tem, da so na spletu objavili vse analize slovenskega medu, ki so ga napolnili lani, za letos pa analize vsega, tudi uvo�enega medu

Petra �ubic

"Na� med je varen in kakovosten, kar lahko ljudje preverijo tudi na spletu," poudarja Ale�a Kandus, direktorica Medexa.

Kot smo �e napovedali v �lanku ([agrobiznis.finance.si]), lahko na spletni strani Preveri med izvemo, ali smo od Medexa kupili varen med. To ugotovite tako, da na spletno stran ([www.medex.si]) vnesete serijsko �tevilko s pokrova Medexovega medu in dobite vpogled v analizo tega medu. "Prodajamo varen, kakovosten in preverjen med," zagotavlja Ale�a Kandus, direktorica Medexa.

Na spletu so objavili analize medu 100-odstotno slovenskega izvora pod blagovno znamko Medex, ki so ga napolnili v lanskem letu. Dostop do analiz pa �irijo na rezultate testiranj vsega medu, ki ga bodo napolnili letos.
Analiza: Med ne vsebuje ostankov nedovoljenih zdravil

In kaj ka�ejo testiranja Medexovega medu? V vsem slovenskem medu, ki so ga napolnili od lani, ni ostankov nedovoljenih zdravil. Od dovoljenih kemikalij so pri zelo majhnem �tevilu vzorcev ugotovili samo ostanek amitraza. Njegova najvi�ja vrednost v medu je bila le desetino dovoljene vrednosti. V nobenem vzorcu medu ni prisotnih dveh ali ve� ostankov, zato tudi ni mo�no njihovo medsebojno u�inkovanje, ki bi lahko �kodljivo vplivalo na zdravje, pravijo v Medexu.

Kaj analizirajo

V analizo in kontrole gre ves med v ve� fazah, da izklju�imo vse dejavniki tveganja, poudarjajo v Medexu. Med mora �e na vhodni kontroli prestati najrazli�nej�e teste varnosti in kakovosti. Analiziran je na ve� kot 20 sulfonamidov, tetraciklinov, nitrofuranov, makrolidov, streptomicinov, pirolizidin alkaloide ter ostanke zdravil, kot so cimiazol, flumetrin, fluvalinat, malation, kumafos, amitraz, klorfenvinfos, rotenon.

Analizirani parametri so odvisni od porekla medu, saj na razli�nih obmo�jih obstajajo razli�ni dejavniki tveganja. V skladu s standardi in internim kontrolnim na�rtom je analiziran tudi ves slovenski med, med drugim tudi na vsebnost amitraza, kumafosa, klorfenvinfosa in rotenona, zagotavljajo. Poleg medu analizirajo tudi druge �ebelje pridelke, kot so cvetni prah, propolis in mati�ni mle�ek.

Po aferi Medex proda za 40 odstotkov manj medu

Po medeni aferi, ko so in�pektorji decembra razkrili, da je vrhni�ko podjetje Apis M&D nelegalno proizvajalo in prodajalo neregistrirano zdravilo za zatiranje varoje, je prodaja medu upadla za ve� kot 40 odstotkov, medtem ko druge �ebelje pridelke ljudje kupujejo normalno, pravi Ale�a Kandus. V tujini jim prodaja medu ne upada.

Pozimi jim prodaja medu prinese pribli�no 40 odstotkov prihodkov, v vsem letu pa v povpre�ju okoli �etrtino prihodkov. V Medexu se trudijo odkupiti ves razpolo�ljiv slovenski med, a ker pribli�no 90 odstotkov slovenskih �ebelarjev med proda na domu, ga v dobri sezoni ne morejo odkupiti ve� kot 150 ton in ga zato tudi uva�ajo. Slovenski med tako pomeni pribli�no 40 odstotkov medu, ki ga prodajo pod Medexovo blagovno znamko, dodaja Ale�a Kandus.

Le neopore�en med lahko izva�ajo v ve� kot 30 dr�av
Medex �e ve� kot 60 let polni med in proizvaja prehranska dopolnila na osnovi �ebeljih pridelkov. Izva�ajo v ve� kot 30 dr�av, med drugim tudi v �vico, Avstrijo, Nem�ijo in Zdru�ene arabske emirate. Nekatere izdelke prodajajo pod Medexovo blagovno znamko, nekatere pa pod tujimi, zato sta kakovost in varnost izdelkov nujna pogoja.